Argumentacija Živali so čuteča bitja

V ponedeljek, 3. 2. 2020 smo Ministrstvu za pravosodje, ministrici Andreji Katič, posredovali košček našega znanja in vrednot za obravnavo Stvarnopravnega zakonika “živali kot čuteča bitja”, ki je bil obravnavan v četrtek 6. 2. 2020 na odboru Državnega zbora. 

ZADEVA: Obravnava novele Stvarnopravnega zakonika »živali kot čuteča bitja«

Spoštovana gospa ministrica Andreja Katič, 

najlepša hvala za vaš izjemen trud in vabilo k argumentaciji »živali kot čuteča bitja«. Spodaj navajam dejstva v  upanju, da vam bodo pomagala pri pozitivni obravnavi.

Že znana Piramida potreb (Maslow, 1940) govori o zadovoljenih (1) bioloških potrebah, (2) varnosti, (3) pripadnosti, (4) samozavesti in (5) samoaktualizaciji. Model je že dolgo časa apliciran na živalsko področje in služi kot osnova v institucijah, ki se (strokovno) ukvarjajo z živalmi in njihovim vedenjem terdobrobitjo.

Novejši generični Model dobrobiti (Mellor, Beausoleil 2015) izhaja iz koncepta Pet svobod,^[1]a ga nadgrajuje z upoštevanjem čustvenega stanja živali in pozitivnega doživljanja na več področij delovanja. Da žival živi življenje, ki ga je vredno živeti, in, če smem povzeti Mellorjev citat iz leta 2016, »… the overall objective is to provide opportunities for animals to ‘thrive’, not simply ‘survive’.«

Poudarek ni le na internem fizičnem stanju, ki izhaja iz prehrane, okolja in zdravja, ampak tudi na interakciji z zunanjimsocialno-fizičnim okoljem, ki izhaja izmentalnega in čustvenega zaznavanja, stanja terodzivanja živali.

Interni biološki faktorji: (1) prehrana, ki je dostopna, primerna in uravnotežena, (2) okolje, ki je varno, stabilno,  prijetno in optimizirano (ali obogateno), (3) zdravje brez bolečine, poškodb in bolezni terše eksterna socialno-fizična okolijska faktorja: (4) vedenja, ki so naravna in zadovoljujoča,in (5) mentalno stanje, ki živali nudi psiho-fizični napredek.

Jan Panksepp, nevroznanstvenikin psihobiolog, preučuje emocionalnesisteme^[2]živali, ki jihlahko apliciramo na delovanje ljudi. Živali so nam vzor in model za razumevanje posameznika terdružbe.

Znanost dokazuje, da živali sočuteča bitja. Upoštevanje njihovih biološko-čustvenih potreb in etično ravnanje sta ključna za razvoj napredne termoderne družbe. Čas je za čutečost.

Lep pozdrav,

Pšenica Kovačič, dipl. slik., uni. dipl. oblik.
ISFMAdvCertFB (International Society of Feline Medicine, Advance Certificate in Feline Behaviour)
Minami Kat – mačja svetovalnica 

^[1]Model Pet svobod(The Five Freedoms) Mellor, Reid 1994.

(1) Odsotnost lakote in žeje, (2) odsotnost bolečine, poškodbe in bolezni, (3) odsotnost od strahu in stresa, (4) odsotnost od neugodja, (5) prisotnost in možnosti naravnega obnašanja.

^[2]Čustveni motivacijski sistemi (Panksepp).

Pozitivni:(1) skrb, (2) igra, (3) raziskovanje, (4) strast in negativni: (5) strah, (7) bes, (8) žalovanje/panika