Hibrid med domačo mačko in divjo mačko – savana

Hibridi med domačo mačko (Felis catus) in divjo mačko so vse bolj priljubljeni med ljubitelji mačk. Med najpogostejšimi hibridi sta bengalka, ki je križanec med Leopard Cat (Prionailurus bengalensis) in domačo mačko, ter savana, ki je križanec med servalom (Leptailurus serval) in domačo mačko.

Sobivanje domačih in divjih mačk v naravi je oteženo zaradi številnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi je konkurenca za plen in teritorij, kjer pogosto prevladuje ena vrsta nad drugo. Prav tako igra pomembno vlogo človeški dejavnik, ki lahko eno vrsto favorizira ali zaščiti, medtem ko drugo obravnava kot škodljivca, zver ali celo trofejo.

Za bolj radovedne:

Spontano parjenje med domačimi in divjimi mačkami je redko, a možno v primeru njihove kohabitacije. V naravi so bolj pogosti naravni hibridi med evropskimi divjimi in domačimi mačkami, kar predstavlja izzive za ohranjanje čistosti divjih vrst. Glavna težava pri parjenju divjih in domačih mačk je različno število kromosomov – domača mačka ima 38, divja pa 36, kar vodi do pogostih nedonošenčkov in visoke smrtnosti mladičev.

Napačen razvoj mladičev lahko povzroči zdravstvene, čustvene in vedenjske težave pri odraslih živalih. Te težave so lahko posledica genetike ali epigenetike, ki vključuje način življenja matere, še posebej med brejostjo, kotitvijo in vzgojo mladičev, ter okolje, v katerem mladiči odraščajo.

Hibridne samice včasih zavrnejo svoje mladiče, kar lahko vodi do iskanja nadomestnih mater. Pri samcih hibridov (generacije F1, F2 in včasih F3) je pogosta neplodnost, ki se običajno odpravi šele v kasnejših generacijah (F4–F5) s parjenjem z domačo mačko, včasih pa tudi nazaj z divjo mačko ali drugim hibridom, odvisno od ciljev vzrejališča. Pri izbiri osebkov za nadaljnjo vzrejo je potrebna previdnost. Slaba materinska skrb samice lahko vpliva na odziv mladičev na stres in celo postane dedna lastnost. Večina hibridnih samic (F1) je plodnih. Divje mačke, kot je serval, in F1 hibridi so običajno ukročeni, da so bolj podobni domačim mačkam. Glede podedovanja lastnosti kot sta neustrašnost in prijaznost od očeta pri mačkah ni jasnih raziskav. Zato mora biti izbira staršev premišljena, s poudarkom na stabilnem in prijaznem značaju ter materinskem nagonu.

Savana – križanec med servalom in domačo mačko

Serval

Serval je srednje velika afriška divja mačka, visoka med 54 in 62 cm in težka od 9 do 18 kg. Zaznamuje ga spolni dimorfizem, saj so samci običajno večji od samic. V naravi živi približno deset let, v ujetništvu pa lahko njegova življenjska doba naraste na dvakrat toliko. Njegov videz je značilen s tanjšim telesom, dolgimi nogami, majhno glavo in izrazito velikimi, zaokroženimi ušesi. Dlaka je običajno bež ali zlata, posuta s črnimi lisami in črtami, kar mu daje eleganten in opazen videz. Kot mesojedec ima serval močne čeljusti z ostrimi zobmi, primernimi za lov.

Večinoma so servali samotarski, razen med parjenjem in vzgojo mladičev. Njihova ozemlja se lahko prekrivajo, kar vodi do občasnih srečanj. Paritveno obdobje je enkrat ali dvakrat letno, brejost traja od 65 do 75 dni, z leglom od enega do štirih mladičev. Mladiče mati postopoma odstavi od enega meseca starosti, samostojni lov začnejo pri šestih mesecih, popolna družbena ločitev od legla pa se zgodi pri enem letu starosti.

Zanimivost: v starodavnem Egiptu so servale častili kot božanstva in imeli za ljubljenčke, kar priča o njihovi dolgi zgodovini interakcije z ljudmi.

Domača mačka

Domača mačka je ena najbolj razširjenih in prilagodljivih vrst družine Felidae. Na voljo je v širokem spektru barv in vrst dlake, ki segajo od kratkodlakih do dolgodlakih različic. Velikostno spada med manjše pripadnike svoje družine, saj običajno tehta med 3 in 10 kg. Njen obraz je pogosto označen kot ‘ljubek’, z mehkimi linijami in izraznimi očmi. Povprečna življenjska doba domače mačke je okoli 15 let, vendar to močno variira glede na pasmo, zdravje in življenjski slog.

Zaradi dolge zgodovine sožitja z ljudmi so domače mačke razvile kompleksne komunikacijske sposobnosti, ki so prilagojene sodobnemu človekovemu okolju. Te mačke so selektivno družabne, kar pomeni, da lahko izbirajo, kdaj in kako bodo interagirale z ljudmi in drugimi živalmi. Parijo se običajno dvakrat letno, brejost traja približno 64 dni, po kateri sledi leglo, običajno štirih mladičev. Ti mladiči hitro rastejo in postanejo spolno zreli že pri približno štirih mesecih, vendar njihova socialna zrelost nastopi šele pri dveh do treh letih starosti. Vsaka pasma ima svoje edinstvene morfološke in vedenjske lastnosti, kar odraža raznolikost in prilagodljivost te vrste.

Savana – Križanec med servalom in domačo mačko

Razvoj savane sega v leto 1980, ko so prvič križali servala z domačo mačko. Ta hibrid, najvišja “domača” mačka, tehta med 5,5 in 12 kg in ima življenjsko dobo od 12 do 20 let. Savana se ponaša z dolgimi, mišičastimi nogami, kar ji omogoča neverjetne skoke, in s podolgovatim, elegantnim telesom. Glava je manjša v primerjavi s telesom, z velikimi, široko razmaknjenimi ušesi in podolgovatim gobcem. Dlaka je običajno bež ali zlato rumena z značilnimi temnimi lisami, ki spominjajo na vzorec servala. Njen rep je srednje dolg, pogosto obrobljen s črnimi črtami.

Savane so izjemno atletske in akrobatske, zmožne skoka do 2,5 metra v višino iz mirovanja. Prav tako imajo visoko razvito telesno koordinacijo, kar jim omogoča izvajanje zapletenih akrobatskih manevrov. Uživajo v vodi, kar je redkost med mačkami, in so znane po svoji igralnosti ter učljivosti.

Vzreditelji si prizadevajo združiti divji videz servala z domačim značajem in temperamentom savane, kar se razlikuje glede na generacijo hibrida. Vendar pa je treba upoštevati, da je savana še vedno deloma divja žival, zato zahteva posebno pozornost in skrb.

Za bolj radovedne:

Možne paritve

1. Serval + domača mačka = savana
2. Serval + savana
3. Savana + savana
4. Savana + domača mačka

Generacije hibridov

• F1: Ta generacija ima najvišji eksotični delež, a so pogosto manj plodne z manjšim leglom. So tudi najzahtevnejši kot hišni ljubljenčki. Mladičke se pogosto hrani po steklenički, bodisi takoj ali po prvih tednih, ko jih mati začne odstavljati. Nekateri vzreditelji F1 križajo z servalom ali drugim hibridom, drugi pa z domačo mačko.
• F2, F3: V teh generacijah eksotični delež in telesna višina upadata, velikost legla in plodnost pa naraščata. Parijo se običajno z domačo mačko, a so še vedno nepredvidljivi in lahko nevarni.
• F4: Vsebuje manj kot 15 % nedomače mačke. Plodnost se obnovi.
• F5: Pri tej generaciji imajo vzreditelji več možnosti za izbiro lastnosti, kot so barva dlake, oblika telesa ali značaj in temperament.

Socializacija in habituacija mladičkov

Čistokrvna savana ima v genih vsaj tri generacije savane. Ključnega pomena za sobivanje s človekom je socializacija in habituacija mladičkov od rojstva do vsaj 8. tedna, idealno pa do 4. meseca. Nujno je zagotoviti ustrezno psiho-fizično stimulacijo za njihovo radovednost in visoko energijo. Brez tega lahko mladiči ali odrasli razvijejo neželeno, nevarno ali odklonsko vedenje.

Zgodovinski vidik in genetske imitacije

Zgodovinsko so bili primeri, ko so ljudje ukrotili divje mačke in hibride, ne da bi upoštevali njihovo dobrobit, kar je nevarno in lahko škoduje odnosu z lastnikom, zatira naravna vedenja in povzroči duševno trpljenje živali. Taka zver lahko postane nesrečna in ne

Dober počutje in dobrobit hibridov

1. Znanje in zavedanje lastnika: Lastnik mora imeti ustrezno znanje in zavedanje o posebnostih hibridov. Pomembno je razumeti, da je njihova igra pogosto bolj groba, kar povečuje možnost poškodb.

2. Optimizirano okolje: Lastnik mora poskrbeti za dovolj veliko, optimizirano in obogateno socialno-fizično okolje. To vključuje miselno-gibalno stimulacijo, ki upošteva dobrobit in dobropočutje hibrida, dostopnost do primerne prehrane in vode, obvladovanje fizičnega okolja, zaščito pred vremenom, ohranjanje zdravstvenega statusa in družbene interakcije.

3. Nepredvidljivost in trening: Hibridi so lahko nepredvidljivi, zato je trening s pozitivno motivacijo in metodami nagrajevanja ključen za sobivanje, nego in veterinarsko oskrbo.

4. Kastracija in veterinarska oskrba: Zelo priporočljiva sta kastracija ali sterilizacija ter veterinar, specializiran za eksotične živali.

5. Genetske bolezni: Premalo je raziskano o genskih boleznih, ki bi lahko vplivale na hibride.

6. Navezanost na skrbnika: Hibridi (F1, F2) se močno navežejo na svojega skrbnika, mu izkazujejo naklonjenost in sprejmejo okolje, v katerem bivajo.

Javna varnost

1. Mačjetesno in mačjevarno okolje: Okolje mora biti prilagojeno zahteve hibrida.

2. Naravni nagoni: Savana ima močne naravne nagone, katerih izražanje je lahko težavno v običajnem domačem okolju.

3. Teritorialnost in nevarnost za okolico: Hibridi so izjemno teritorialni in ne smejo se prosto gibati brez nadzora. Predstavljajo nevarnost za hišne ljubljenčke, prostoživeče živali in ljudi. Njihova divja plat in prisilno življenje v zaprtih ter modernih prostorih lahko poveča tveganje za nesreče in napade.

4. Nepredvidljivost in nevarnost: Hibridi so lahko zelo nepredvidljivi in obravnavani kot visoka stopnja nevarnosti.

5. Dovoljenja in zakonodaja: Potrebna je ustrezna dokumentacija in dovoljenje. V nekaterih območjih je lastništvo divjih živali in hibridov kot ljubljenčkov prepovedano.

Tretji vidik je vprašanje etike.

Kot ljudje smo nagnjeni k odkrivanju novih stvari, ukrotitvi divjega in lastninjenju eksotike. To je neustavljiva pot, ki pa bi morala biti vedno usmerjena z etično-moralnim kompasom. Žal pa se odločitve za ustvarjanje in posedovanje velikokrat opirajo zgolj na radovednost, posesivnost ali na kombinacijo obojega. Če za žival poskrbimo po standardih, ki ji zagotavljajo dostojno življenje, je to delno upravičljivo. Vendar imeti servala pomeni odvzeti žival iz njenega naravnega okolja, kjer je bila prostoživeča. Lažje je, če je že gojena v ujetništvu. Vendar pa samo parjenje predstavlja tveganje, saj divja mačka lahko vidi domačo žival kot plen. Razlika v velikosti prav tako otežuje parjenje, pogosto pa samec ubije samico. Že prej smo omenili probleme z nedonošenčki, mrtvorojenčki in visoko smrtnostjo mladičev. O odgovorni vzreji bomo pisali v naslednjem prispevku. Model dobrobiti živali, ki bi moral biti temelj za lastništvo in skrbništvo tako eksotičnih kot običajnih živali, je pogosto prezrt in težko dosegljiv. Preden kritiziramo lastnike divjih živali in hibridov, bi morali biti iskreni tudi do sebe in svojih domačih živali: Zakaj jih imamo? Ali jim res nudimo vse, kar potrebujejo? Ali lahko živijo skladno s svojo naravo?

---

VIRI

Poljudni viri:

1. International Cat Care: Savannah Cats
2. African Wildlife Foundation: Conservation of Serval
3. F1 Hybrids Savannah Cats: About Savannah Cats

Poljudno znanstveni viri:

1. Addleman Seder, R. (2010). “AAFP Position Statement, Hybrid Cats,” JFMS Clinical Practice, 312-313.
2. Folger, B., Thayer, V., Addleman, R. DVM. (2013). “Ownership of Non-Domestic Felids,” AAFP Position Statement, JFMS Clinical Practice, June 4, 2013, 243.
3. Brown, L. (2019). “African Serval Cats as a Pet,” Smashword Edition.

Znanstveni viri:

1. Davis, B. W., Seabury, C. M., Brashear, W. A., Li, G., Roelke-Parker, M., & Murphy, W. J. (2015). “Mechanisms Underlying Mammalian Hybrid Sterility in Two Feline Interspecies Models,” Molecular Biology and Evolution, 32(10):2534–2546. doi:10.1093/molbev/msv124. Advance Access publication May 25, 2015.